Odziv Energetike Ljubljana in Voke Snage - sežigalnica odpadkov

Odziv Energetike Ljubljana in Voke Snage na sporočilo za javnost mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo z dne 6. 2. 2026

Nalijmo si čistega vina o odpadkih

V Energetiki Ljubljana in Voki Snagi zavračamo očitke mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, da prikrivamo podatke, ignoriramo stroko ali kakorkoli zavajamo javnost v povezavi s projektom energijske izrabe odpadkov – po domače rečeno sežigalnico. O TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov) ves čas pišemo, govorimo in odgovarjamo transparentno, odkrito in vključujoče. Ključna skrb in prioriteta pri vsakem okoljsko-energetskem projektu je varovanje zdravja ljudi in narave.

A dovolite nam, da si uvodoma vsi nalijemo čistega vina, ko gre za odpadke.

Odpadke ustvarjamo vsi. Popolnoma vsi. TEO Ljubljana oziroma sežigalnica bi energijsko izkoriščala izključno komunalne odpadke, ki jih ni več mogoče snovno uporabiti ali reciklirati. Gre za spoštovanje hierarhije ravnanja z odpadki – ta preostanek odpadkov je namreč neuporaben za druge namene. Zmanjševanje količine odpadkov je ključno. Ločevanje je ključno. Recikliranje in ponovna uporaba sta ključni. A vse to ne spremeni dejstva, da vsak izdelek nekoč postane odpadek in da vsi njegovi deli niso ponovno uporabni ali reciklabilni.

Te dele lahko le odložimo ali pa jih energijsko izrabimo. Na leto takšnih odpadkov zgolj v RCERO Ljubljana po tonaži ostane za približno 10 Eifflovih stolpov. Ker je odlaganje nedopustno, jih danes odvažamo v tujino. Ne gre zgolj za to, da za to vsako leto drago plačujemo in da bodo stroški verjetno iz leta v leto višji, temveč za to, da gre za naše lastne odpadke. In lahko se zgodi, da nam nekoč, nekje, rečejo: »Dovolj. Za svoje odpadke poskrbite sami.« In kaj bomo potem? Si znamo predstavljati te Eifflove stolpe – deset, dvajset, trideset – v zgolj nekaj letih? Morda je prikaz nekoliko teatralen, a hkrati zelo jasen in realen. To se lahko zgodi.

Drugih alternativ za koristno snovno uporabo tega dela komunalnih odpadkov – lahko jim rečemo tudi »smeti od smeti« – v tem trenutku (na trgu) ni. Sooča­mo se torej s problematiko odpadkov, ki jih ni mogoče več reciklirati, imajo pa koristno energijsko vrednost. Zato jih lahko uporabimo kot domače gorivo in pretvorimo v za ljudi koristno toplotno in električno energijo – tako kot to danes z našimi odpadki že počnejo v obratih na več sto kilometrov stran.

Za TEO Ljubljana, v katerem bi ta del odpadkov uporabili kot gorivo, načrtujemo uporabo najboljših razpoložljivih tehnik oziroma tehnologij, vključno z dvojnim čiščenjem dimnih plinov, ob upoštevanju najstrožjih meril za varovanje zdravja ljudi in okolja. Skrb za kakovost zraka in s tem za varovanje zdravja ljudi je bila in ostaja osnovno vodilo in prioriteta. Prizadevamo si za celostno in trajnostno obvladovanje naših odpadkov.

Tudi zato smo večkrat javno pozvali zainteresirano stroko, vključno z delovno skupino zdravnikov, ki javno nasprotuje postavitvi sežigalnice v Ljubljani, da se aktivno vključi v pripravo načrtov za postavitev tovrstnega objekta. Ljubljana ima največji zalogovnik tega goriva in hkrati razvit sistem daljinskega ogrevanja, v katerem bi lahko koristno uporabili proizvedeno toploto. S TEO Ljubljana bi lahko poleg tega dokončno umaknili premog iz Ljubljane.

Strinjamo se, da je za razumevanje projekta pomembna jasna predstavitev procesnih korakov in okvirne časovnice. Zato je treba izpostaviti naslednje:

• energijska izraba odpadkov je državna gospodarska javna služba;
• Vlada RS je sprejela uredbo, na podlagi katere je objavila razpis za podelitev koncesije za termično oziroma energijsko izrabo odpadkov; rok za prijavo se je iztekel 9. 2. 2026;
• Energetika Ljubljana in Voka Snaga smo oddali skupno vlogo;
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo pregledalo prejete vloge, nato pa bodo sledili nadaljnji postopki v njihovi pristojnosti;
• v primeru, da bo za projekt v Ljubljani podeljena koncesija, bodo sledili vsi nadaljnji postopki, vključno z umeščanjem v prostor, celovito presojo vplivov na okolje in postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Vsi podatki, pripravljeni za potrebe razpisa, bodo na voljo zainteresirani javnosti, tako kot so bili do sedaj dostopni vsi podatki in informacije. O vseh nadaljnjih postopkih bo javnost obveščena in vključena oziroma pozvana k sodelovanju s strani pristojnih institucij.

Na nacionalni ravni se ne odloča o tem, ali energijska izraba odpadkov v Sloveniji da ali ne, temveč pod kakšnimi pogoji. V Ljubljani si bomo prizadevali, da bomo lahko izpolnili vse zahtevane pogoje.

Celotno sporočilo je v prilogi.
 

Foto 1: Dnevna količina (350-400 ton) nereciklabilnih in snovno neuporabljivih komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana

Foto 2: Nereciklabilni in snovno neuporabljiv del komunalnih odpadkov